-
zelenolistna zelenjava (solata, zelje, špinača, blitva, kodrolistni ohrovt, zelena, peteršilj, koprive, čemaž …),
-
vlakninasta zelenjava (bučke, korenje, buče, por, čebula, česen, paprika, cvetača, brokoli, šparglji …) ter
-
škrobnata zelenjava (krompir, gomoljna zelenjava …).
O shranjevanju žit in stročnic sem že pisala (preberi vse o pripravi in shranjevanju stročnic in vse o pripravi in shranjevanju žit), zdaj pa je čas, da spoznamo še, kako pravilno predpripraviti in shraniti določeno zelenjavo.
1. Začni na začetku: načrtuj obroke, preglej shrambo, napiši listek in nakupi potrebne sestavine
Osnova predpriprave hrane je, da najprej ugotoviš, kaj sploh potrebuješ. Nima smisla, da predpripravljaš preveč živil oz. sestavin (da jih ne zavržeš) oziroma predpripraviš take, ki jih ne moreš med seboj kombinirati.
Zato najprej sledi tem korakom:
-
Preveri zalogo v hladilniku in shrambi.
-
Vzemi urnik in načrtuj obroke.
-
Glede na točki 1 in 2 napiši nakupovalni listek.
-
Nakupi manjkajoča živila.
-
Odloči se, kako boš zelenjavo predpripravila: oprala, narezala in shranila surovo ali spekla/soparila/skuhala in shranila takšno.
2. Pravilno shranjevanje zelenjave
Ko imaš živila doma, znova preglej svoj načrt obrokov in predpripravi zelenjavo samo za prve 3 do največ 4 dni, da se slučajno vmes ne pokvari. Živila, ki jih ne boš predpripravila takoj, ustrezno shrani (v klet, hladilnik, shrambo itd.).
3.
Pravilno shranjevanje predpripravljene zelenjave
Optimalna predpriprava in shranjevanje različne zelenjave sta lahko različna, ampak vseeno pa lahko mnogo zelenjavo predpripraviš in shraniš na podoben način.
Zelenolistna zelenjava (solate, radiči, zelje, kodrolistni ohrovt, špinača, blitva, koprive, čemaž, por)
Takoj ko je mogoče, nakupljeno zelenolistno zelenjavo operemo, osušimo in shranimo. Shranimo jo v zip vrečkah ali v steklenih posodicah s pokrovom (“tupperware” posodice), na dno katerih lahko položimo tudi papirnato kuhinjsko brisačko, da vpije odvečno vlago. Damo v hladilnik.
Sama zelenolistno zelenjavo pogosto tudi narežem in shranim takšno, da je res pripravljena za takojšnjo nadaljnjo uporabo.
Tako pripravljena zelenolistna zelenjava v hladilniku zdrži do enega tedna.
Vlakninasta zelenjava (brokoli, cvetača, brstični ohrovt, zelje, ohrovt v glavah, buče, bučke, paradižnik, por, čebula, česen ...)
To lahko delimo na več skupin.
Tršo vlakninasto zelenjavo operemo in narežemo na manjše dele (brokoli in cvetačo na stebelca, brstični ohrovt pustimo cel ali razpolovimo, zelje in ohrovt v glavah poljubno na tanko narežemo). Pred shranjevanjem jo čim bolj osušimo. Zelju, brstičnemu ohrovtu in ohrovtu v glavah odstranimo samo zunanje liste, zato te zelenjave pred rezanjem in shranjevanjem ni potrebno oprati. Shranjujemo jih v plastičnih ali steklenih posodicah, je pa dobro, da so vsaj malo odprte (“prezračene”). Tudi zip vrečke se dobro obnesejo, a jih ne zapremo povsem do konca (pustimo kakšen centimeter). Tako pripravljena zelenjava v hladilniku zdržijo do 5 dni (zelje tudi več). Toplotno obdelana v hladilniku takšna zelenjava zdrži do 3 dni.
Paradižnika ne predpripravljamo, ker spremeni teksturo. Enako je z jajčevci (porjavijo in se osušijo). Oboje narežemo tik pred uporabo.
Poletne bučke operemo in narežemo in shranimo v posodicah s pokrovom. V hladilniku zdržijo do 3 dni. Jesenske buče narezane zdržijo tudi dlje. Toplotno obdelane oboje v zaprtih posodicah v hladilniku počakajo do 3 dni.
Por, korenje in paprika oprani, osušeni in narezani v zip vrečki ali zaprti posodici v hladilniku zdržijo do 5 dni. Toplotno obdelani zdržijo kakšen dan ali dva manj.
Čebule in česna ne predpripravljam, ampak narežem sproti. Če ju narežeš vnaprej, ju shrani v neprodušno zaprti stekleni posodici (plastična se navzame vonja). Pazi, da je posodica res popolnoma zaprta (ali pa uporabi 2 vrečki), da se njunega vonja ne bo navzel ves hladilnik.
Škrobnata zelenjava (krompir, sladki krompir, pesa, repa, koruza ...)
Krompirja običajno ne predpripravljam, a olupljen in shranjen v posodici z vodo (naj bo ves prekrit) v hladilniku počaka kakšen dan. V nasprotju sladki krompir olupljen in narezan ter neprodušno zaprt lahko v hladilniku zdrži do 4 dni. Toplotno obdelan krompir porabimo takoj, sladki krompir pa je dober še naslednji dan.
Pese ne predpripravljam, pečena, soparjena ali kuhana pa v zaprti posodici na hladnem zdrži do 3 dni.
Repo največkrat uporabljam kot kislo repo in zelo redko svežo. Kislo repo hranim kar v zaprti posodici, v kateri jo kupim. Tako je vedno pripravljena za razne enolončnice, ki so v zimskem času pri meni res velikokrat na meniju. V kolikor pa uporabljam svežo, jo pa največkrat kar naribam in dodam raznim skledam.
Koruza pri meni ni velikokrat na meniju, vendar pa jo vedno hranim kar v skrinji in glede na to, da je zelo hitro pripravljena, jo skuham tik pred zdajci. Največkrat jo dodajam kot neko "začimbo” oziroma dodatek k raznim mešanim kremnim solatam, ki jih lahko uporabim za polnovredne sklede, wrape, krekerje ali sendviče.
Vabljena, da prebereš še več na temo načrtovanja obrokov:
Veselo branje in veliko užitka v načrtovanju obrokov ti želim!
Te zanima več o učinkoviti predpripravi sestavin in načrtovNJU OBROKOV?
Morda želiš prihraniti nekaj dodatnega časa, živcev in energije ...
-
kaj je meal planning in meal prepping (načrtovanje in predpriprava obrokov),
-
katera so glavna pravila, da ti bo šlo lažje,
-
kje sploh začeti in kako uvajati spremembe,
-
seveda pa bomo skupaj pripravili tudi nekaj jedi, da boš spoznala še nekaj preprostih, a zelo učinkovitih polnovrednih rastlinskih receptov za vso družino, ki jih lahko pripraviš vnaprej.