Dve skrajnosti pri prehranjevanju
Ljudje se s prehrano ukvarjamo različno aktivno.
Na eni strani so tisti, ki se s prehrano in vsem, kar je z njo povezanega, ukvarjajo izjemno aktivno in zavedno - do točke, ko okrog prehrane gradijo svoje življenje.
Zanje je značilno, da
-
si postavljajo stroga in restriktivna prehranska pravila,
-
se nenehno izobražujejo in poglabljajo v hrano,
-
sledijo točno začrtanim prehranskim načrtom in pri tem ne popuščajo ne glede na situacijo,
-
štejejo kalorije in makrohranila do pike natančno,
-
hrano delijo na “dobro in slabo”,
-
večino jedo izredno “čisto” (brez t. i. prekrškov, spodrsljajev, pregreh …), ne glede na okoliščine.
Na drugi strani so tisti, ki odločitve o prehrani sprejemajo popolnoma nezavedno.
Zanje je značilno, da
-
jedo tisto, kar jim pride pod roke,
-
jedo tisto, kar jim paše (se s hrano tolažijo, nagradijo …),
-
se ne obremenjujejo s hranili, kalorijami, sestavo živil …
-
ne poslušajo dejanskih potreb svojega telesa ali pa
-
se preprosto ne želijo omejevati in omejevanje v vseh primerih vidijo kot nekaj slabega.
Obe skrajnosti sta seveda dolgoročno škodljivi in puščata lahko resne fizične in psihične posledice.
Večina posameznikov pa je itak nekje vmes, zato zanje ni bojazni …
Pa je res tako preprosto?
Ne povsem.
Ne smemo namreč pozabiti, da je hrana še toliko več kot samo gorivo za naše telo: je tradicija, je kultura, je nekaj, ob čemer se družimo, povezujemo in zabavamo, je užitek, odkrivanje in doživljanje novega …
In tu nastopi težava …:
Če je hrana del tradicije, druženja, zabave … in če ni dobro, da se ji posvečamo veliko preveč ali veliko premalo, kaj nam sploh preostane?
Dejstvo je, da če se odrečeš vsem dietam in se ob tem ne naučiš upoštevati dejanskih prehranskih potreb svojega telesa (se ne naučiš, kako lahko svoje telo podpreš in mu zagotoviš hranila, ki jih potrebuje za optimalno delovanje), se sčasoma ne boš počutila dobro. Morda bo trpelo celo tvoje zdravje.
V želji, da bi poskrbeli zase, se zato mnogi odločijo za katero od diet.
Tako se začne prehranski začarani krog.
Morda si govoriš: “Če sem na dieti, vem, kaj smem jesti in česa ne, kaj je dobro in kaj ne …”
In ker sploh ne veš, zakaj je tako, in ker so diete pogosto popolnoma brez stika z realnimi potrebami telesa ter prezahtevne za vzdrževanje …
Se sčasoma skoraj vsak sooči z drugo skrajnostjo: nenadzorovanim prenajedanjem.
In nato se znova začne vse od začetka.
Ti je znan ta začarani krog?
All in v “zdravo”, preveč restrikcije → “spodrsljaji” in prenajedanje → slaba vest → all in …
Rešitev je lahko samo ena:
celostna sprememba prehranjevalnih navad tako, da bodo
-
znosne oziroma obvladljive,
-
služile tebi in potrebam tvojega telesa,
-
poskrbele, da se z njihovo pomočjo kar najboljše fizično in psihično počutiš,
-
izvirale iz pravih čustev, vzgibov in želja, ne zaradi slabe vesti in občutkov krivde.
Ne pozabi: prehrana je tista, ki najbolj neposredno vpliva na vsa področja tvojega zdravja. Je tudi tisto, kar nam pomaga še bolj uživati v življenju. Zato si zaslužiš najti način prehranjevanja, ki bo zate samoumeven, prijazen, te bo najbolj podprl in ga boš lahko dolgoročno vzdrževala brez občutka, da se čemu odpoveduješ.
Torej: kaj je uravnoteženo prehranjevanje?
Kaj ni ravnovesje?
-
“Cel teden sem bila pridna s hrano, zato se lahko za vikend popolnoma odklopim.”
-
Ali pa obratno: “Toliko sem ‘grešila’ vsak dan, da bo čas za en resen detoks.”
-
Ali pa ta vsem znan scenarij: “Decembra se ne mislim brezmat, bom januarja začela na novo.”
Kako torej najti pravo ravnovesje pri prehrani, svojo zlato sredino?
Meni je prehransko ravnovesje pomagala najti prav polnovredna rastlinska prehrana. Z njo namreč telesu zagotovim vsa potrebna hranila, zato do raznih "cravingov" oziroma hrepenenja po nezdravi hrani pride zelo redko. Enako lahko potrdijo tudi drugi, ki vzdržujejo takšen način prehranjevanja. Ko ni cravingov in poseganj po nezdravi hrani, začnemo na dolgi rok vzpostavljati bolj zdrav odnos do hrane.