Povezava črevesje-možgani oz. zakaj črevesju rečemo tudi "drugi možgani"

Črevesje ni zgolj organ, kjer se dokončno predeluje in razgrajuje hrana. Tu je neverjetno veliko živcev - od tega tudi neverjetno veliko različnih živcev. Poleg tega so tu prisotni tudi najrazličnejši hormoni, živčni izolatorji, takšna in drugačna “stikala”. Tako različne elemente v človeškem telesu najdemo samo še v možganih.

Ker je:

👉živčno omrežje črevesja tako obsežno in kemično podobno kompleksno kot možgani

in ker je

👉 črevesje tako zelo pomemben in velik del našega telesa,

ga mnogi imenujejo kar “črevesni možgani” oz. “drugi možgani”.

Veš, kaj je pri vsem tem najbolj noro? Da si možgani in črevesje niso “blizu” samo po svoji kompleksni sestavi.

Signali iz črevesja dejansko prispejo do možganov!

In to ne samo signali, kot je: “Pojdi na WC!”.

Signali iz črevesja prispejo v različne predele: v insulo, limbični sistem, prefrontalno skorjo, amigdalo, hipokampus in tudi sprednjo cingularno skorjo.

Poenostavljeno - črevesje vpliva na predele, ki so pristojni za občutek jaza, obdelavo čustev, moralo, občutenje strahu, spomin in motivacijo.

Črevo ima torej vpliv na vse te predele in misli. 

Izraz “povezava možgani-črevesje” (oziroma “os možgani-črevesje”) se nanaša na dvosmerno komunikacijsko pot med centralnim in enteričnim živčevjem, ki povezuje kognitivno in prebavno vedenje.

Prav slednje, to je enterično živčevje, je tisto, ki ga imenujemo “drugi možgani prebavnega sistema”, ki regulira prebavo. (1)

Glavna pot oziroma tisto, kar povezuje črevesje in možgane, je vagusni živec. Iz možganov gre skozi pljuča, srce, vranico, jetra, ledvice vse do črevesja. V primeru, da se vagusni živec poškoduje, je črevesje vseeno sposobno delovati samo - brez navodil centralnega živčevja. (2)

Da je naše črevesje dejansko povezano z našimi možgani, podzavestno vemo vsi. Le zavedamo se ne.

Za začetek se vrnimo v otroštvo.

Črevesje in možgani namreč sodelujejo že zelo zgodaj v življenju. Pravzaprav na začetku obstaja samo to, kar nam sporočijo prebavila - skupaj z možgani namreč sestavljajo velik del najzgodnejšega čustvenega sveta.

Samo pomisli, kako so vsa primarna dojenčkova čustva povezana prav s prebavili:

• sitost dojenčku daje prijeten občutek,

• lakota ga spravlja v obup,

• napihnjenost ga draži;

• z njegovo prehrano in iztrebljanjem so povezane le znane osebe, s temi pa občutek varnosti.

Z odraščanjem pa svet čedalje bolj zaznavamo z vsemi čutili, ne le “notranjimi”.

Za zdravo črevesje je pomembna pravilna prehrana. To pomeni, da z izbiro pravilne prehrane preko črevesja vplivamo tudi na svoje misli in psihično počutje.

Kasneje povezava črevesje-možgani postaja vse bolj opazna.

Obstaja kar nekaj situacij, ko določeno čustveno stanje spodbudi odziv v naših prebavilih.

Tu so primeri, ki so ti zagotovo znani:

• metuljčki v želodcu ob zaljubljenosti ali prijetni živčnosti,

• ob hudi živčnosti te požene na stranišče,

• ko nekaj ni v redu, dobiš cmok v želodcu,

• dolgotrajen stres povzroča zgago, prebavne težave, zaprtost,

• ob izjemnih čustvenih pretresih lahko bruhaš,

• marsikaj intuitivno začutiš v trebuhu, črevesju (t. i. gut feeling).

Vse te informacije so posledica impulzov, ki so jih možgani poslali črevesju.

Povezava med črevesjem in možgani pa teče tudi v drugo smer - tudi črevesje možganom pošilja določene impulze, ki pa se jih ne zavedamo.

Možgani informacije o tem, kaj se v telesu dogaja, dobijo preko živcev.

A možgani so od ostalega telesa strogo ločeni (izolirani in zavarovani), vsaka kapljica krvi pa se pred vstopom vanje še dodatno prečisti.

S črevesjem je ravno obratno - preplavljeno je z raznovrstnimi informacijami o hranilih, ki smo jih zaužili, hormonih v krvi, imunskih celicah ter črevesnih bakterijah.

Vse te informacije črevo zbira na svoji ogromni površini in ob pomoči svojega ogromnega živčnega sistema. To ga dela za največji “čutilni organ” v telesu, deluje pa na območju povsem nezavednega.

“In kaj ima povezava možgani-črevesje z mano?” se morda sprašuješ …

Odgovor je: ogromno!

Prva raziskava, ki je raziskovala učinke dobro preskrbljenega črevesa na zdrave človeške možgane, je stara šele nekaj let (2013).

Se sprašuješ, kaj je pokazala?

Pretresla je celo znanstveno skupnost!

Po 4 tednih uživanja mešanice določenih bakterij (te "delujejo" v črevesju) so bili pri posameznikih, ki so sodelovali v njej, nekateri možganski areali občutno spremenjeni, zlasti območja za obdelavo čustev in bolečine.

Zato so tvoja slaba volja, razdražljivost, tesnoba, pomanjkanje energije in celo depresija nemara le posledica neučinkovitega delovanja črevesja.

Verjetno pa se s temi težavami običajno spopadaš povsem drugače in na črevesje še pomisliš ne, kajne?

Prav vsaka “črevesna” informacija, ki potuje preko vagusnega živca, ne pride do možganov.

A nekatere vseeno pridejo do tja: informacija o zoprnem napenjanju pride do centra za bolečino, informacijo o zaužiti pokvarjeni hrani možgani zaključijo s potrebo po bruhanju …, enako pa je tudi s prijetnejšimi informacijami (npr. ko smo siti, nam možgani sporočijo, da nam je prijetno).

Ta povezava med črevesjem in možgani je lahko zelo obremenjujoča, zlasti za ljudi z razdražljivim črevesjem, saj vsak premik v črevesju lahko sčasoma sproži hitrejši in burnejši odziv nanj v možganskem območju, kjer se sicer predelujejo negativna čustva - zaradi dražljaja iz črevesja se taki ljudje počutijo slabo psihično, ne le samo fizično.

Za osebe z razdražljivim črevesom in hujšimi črevesnimi boleznimi je tako značilna visoka stopnja depresij in anksioznosti.

Zelo verjetno je, da bi tudi drugi depresivni in anksiozni ljudje te težave lažje rešili, če bi vzrok zanje iskali v črevesju.

ČREVESJE IN HORMON SREČE

Pri tem je pomembno, pa poznaš še eno ključno informacijo.

Si vedela, da kar 95 % serotonina, tako imenovanega hormona sreče, nastane v črevesnih celicah?

Zato je občasno depresivno, slabo počutje, če je sicer z našim življenjem vse v redu, lahko tudi posledica slabega stanja v črevesju.

Molekula serotonina, hormona sreče, ki nastaja v črevesju.

ČREVESJE IN STRES

Stres je eden najpomembnejših dražljajev, ki ga črevesno živčevje in možgani obravnavajo v medsebojnem “dogovoru”.

Kadar možgani začutijo veliko težavo (recimo jezo, strah), jo želijo tudi čim prej rešiti. Za to potrebujejo energijo - ki pa jo dobijo predvsem iz črevesja, kar pomeni, da gre črevesje ob stresu začasno "na pavzo".

Črevesje zato porabi manj energije zase, kar pomeni, da izloča manj sluzi in zmanjša svojo prekrvavljenost.

Stalno pa tako ne more delovati. V primeru dolgotrajnejšega stresa zato postanemo pobiti, brez apetita, slabo se počutimo, imamo drisko.

Kaj se zgodi, če si konstantno pod stresom?

Takrat se črevesna stena stanjša, imunske celice, ki živijo v njej, pa sproščajo posebej veliko hormonov, ki vse bolj senzibilizirajo črevesno živčevje. Stres torej aktivira živce, ki zavirajo prebavo; iz hrane dobimo manj energije in prebavljamo dlje, kar je za črevesje zelo obremenjujoče. Zato se za začetek znebi stresa!

Če veš vse to, veš tudi, da ...

... pomoč črevesju ne pomeni le nekaj dodatnih probiotikov, ampak celosten pristop.

Sem sodi tudi uravnavanje stresa! V najboljšo pomoč pri uravnavanju stresa pa so zagotovo umirjanje, meditacija in zavedno gibanje. 

... Ne le z nekaj kapsulami probiotikov, ampak celostno.

To pomeni preko vseh področij, ki na stanje črevesja ključno vplivajo:

• prehrane,

• blaženja stresa,

• gibanja in

• umske naravnanosti do prehrane, črevesja, sebe.

Vse to in še več dobiš v prvem celostnem spletnem programu, namenjenem "resetiranju" črevesja, celostni skrbi zanj (in seveda zase) in usvajanju novih navad.

Misliš, da je čas, da se pridružiš tudi ti - in poskrbiš za svojo prebavo, s tem pa tudi višji nivo energije in manj slabe volje?

Potem klikni na spodnji gumb in preberi več!

Komaj čakamo, da se pridružiš mnogim drugim Slovenkam, ki so s pomočjo programa Obnovi svoje črevesje že zaživele polnejše, lahkotnejše življenje - brez bolečin, neprijetnosti, pomanjkanja energije ali slabe volje.

VIRI

Vir 1:  https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4367209/

Vir 2:  https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fpsyt.2018.00044/full

Vir 3: Dr. Giulia Enders: Čarobno črevesje. Vse, kar morate vedeti o najbolj prezrtem organu. MK, 2016