… se stvari, na katere gledaš, spremenijo same od sebe.
Si se kdaj zalotila, da se veliko ukvarjaš z razmišljanjem o drugih in o tem, kaj te pri njih moti?
Je že res, da se lahko vsakdo ujame v preveč razmišljanja in analiziranja stvari pri drugih - pa si kdaj pomislila, da nas lahko vse, kar nas moti pri drugih, pripelje do boljšega razumevanja nas samih?
Resnica je namreč, da sta svet in okolica okoli nas naše ogledalo. Če torej pogledaš na to iz tega zornega kota, boš ugotovila, da so vse tiste lastnosti in stvari, ki te motijo in zmotijo pri drugih, kar v tebi sproži neko burno čustveno reakcijo, v večini običajno prisotne tudi v nas samih. Običajno te lastnosti in stvari nato še bolj privlačiš v svoje življenje, kar pomeni, da jih je prisotnih veliko in celo vedno več.
Tvoja reakcija na prvo žogo bo morda, da to ni res - a če se poglobiš vase, boš videla, da ljudje zrcalijo nas, naša prepričanja, naše vzorce, naše poglede.
Marsikdaj so zato odnosi lahko težki, težji in so v večini tukaj, da nas naučijo nekaj o nas samih.
Naredi hitro vajo, da vidiš, kje si.
Da vidiš, kakšno ogledalo svet in okolica postavljata tebi, naredi to hitro vajo.
Pomisli na nekaj sebi najbližjih ljudi oziroma odnosov, ki jih imaš z njimi. Npr. na svoj odnos s starši, bratom ali sestro, partnerjem in najbližjim prijateljem.
Kakšne so njihove lastnosti, reakcije, dejanja?
Zdaj pa se zamisli: prepoznaš kakšne lastnosti, ki jih poseduješ tudi sama? Lahko so pozitivne, manj pozitivne in seveda tudi negativne. Sem prepričana, da jih lahko najdeš.
Kaj ti ta vaja da vedeti o sebi?
Na tej točki vedi, da če se nekaj teh lastnosti zavedaš tudi sama pri sebi, lahko tvoje življenje postane precej bolj lahkotno in enostavno. S tem zavedanjem namreč lažje izpustiš “notranjega kritika” do drugih in posledično do sebe - in kar naenkrat ni več prostora za npr. pripisovanje krivde, obtoževanje, igre žrtev, bojevanje in dokazovanje - in stvari zate niso več tako osebne. Zaveš se, da si tudi ti drugim kot ogledalo, ki opominja, kje je še prostor za osebnostno rast, kaj je treba ozavestiti in kje ter kaj je nujno spremeniti in predrugačiti v sebi, da se s tem spremeni tudi pogled na stvari.
Na koncu lahko tako prideš do tega, da si z drugim lahko le vzajemno hvaležen in razumevajoč ... in da popolnoma sprejemaš vse, kar se dogaja okoli tebe in seveda znotraj tebe.
Težko sprejemaš napake, mnenja
ali odločitve drugih?
Se kdaj prepoznaš v njih?
Takšno spoznanje te na začetku vsekakor moti in lahko celo spravlja v obup. Večini ljudi je namreč težko sprejeti dejstvo, da so popolnoma sami odgovorni za svoje življenje in da drugi le zrcalijo njihova prepričanja. Težko se pogledamo v ogledalo in vidimo človeka (sebe), ki je pravzaprav odgovor in odgovoren za vse, kar se dogaja. A ko enkrat sprejmeš to dejstvo, začneš opažati in doživljati stvari, ki jih prej nisi.
Vsi odnosi z drugimi so zato enkratna priložnost, da razumemo in spoznamo princip ogledala in njegovega delovanja - da najdemo načine, da se predrugačimo in ne živimo po prepričanjih, s katerimi smo odraščali, ki so nam jih vcepili drugi in ki negativno vplivajo na naše življenje.
Bodi potrpežljiva in sočutna do sebe
(in drugih!)
Seveda pa se tak pogled ne spremeni čez noč. Vsi vsakodnevno iščemo ravnotežje in se učimo (tudi skozi druge) o sebi. Pomembno je, da te lastnosti ozavestiš in jih sprejmeš.
Takrat se ti ekstremi ne bodo več dogajali in tudi prehuda nasprotja ne. Do takrat pa vzemi vse, kar ti pride naproti, kot neko darilo zase, da odkriješ svoje globine in zaživiš mirno, polno in zadovoljno življenje.
Imaš kakšno zanimivo prigodo v zvezi z odnosi in spoznanji, ki bi jo delila z našo skupnostjo? Mi jih imamo cel kup. Z veseljem, če si za, kdaj zate organiziramo kakšno čajanko in druženje, kjer rečemo kaj o sebi in odnosih. Kaj praviš? Bi bila za tako srečanje?