Moja hrana pa je predvsem zaradi mojega zelo občutljivega črevesja v večini časa zelo zelena, saj je to tisto, kar mi najbolj ustreza. Ko pride do prehranskih dodatkov, delujem zelo v skladu s tem, kar mi moje telo veleva. To ne pomeni, da jih uživam kar vse po malem, ampak se najprej prepričam, česa mi zares primanjkuje, in potem posežem po tem. Vedno pa je pri meni doma na zalogi vitamin D3 in mineral kompleks, ki vsebuje vse glavne minerale za moje telo. Tako da nisem zelo tipična uporabnica prehranskih dopolnil, ki bi jih jemala vsak dan čez celo leto, ampak jih jemljem raje v obliki "kur" in točno glede na potrebe mojega telesa v dotičnem trenutku. Moj način prehranjevanja mi namreč ne povzroča velikih primanjkljajev v telesu.
1. MIT: z izključno rastlinsko prehrano ne moreš zaužiti dovolj beljakovin
Dokler ješ raznoliko, polnovredno in pestro hrano, s katero v telo vneseš dovolj kalorij za vzdrževanje zdrave telesne teže, skoraj zagotovo zaužiješ tudi dovolj beljakovin. Mnoga rastlinska živila so polna beljakovin in če jih ješ v normalnih količinah, zaužiješ tudi dovolj beljakovin. Je pa res, da moraš zaužiti več hrane, če želiš naenkrat zaužiti toliko beljakovin, kot bi jih dobila z uživanjem mesa in določenih mlečnih izdelkov. Priporočam, da v primeru povečanih potreb po beljakovinah raje jutranjemu smutiju dodaš eno merico veganskih beljakovin v prahu. :)
Preberi več o rastlinskih virih beljakovin in rastlinskih živilih, ki vsebujejo največ beljakovin.
2. MIT : kdor se prehranjuje z rastlinsko hrano, je slabokrven (mu primanjkuje železa)
Res je, da je železo, ki ga najdemo v mesu, drugega tipa kot železo, ki ga najdemo v rastlinah.
Železo v mesu je hemsko in se v telesu absorbira hitreje kot nehemsko, ki je v živilih rastlinskega izvora (železo se nahaja predvsem v leči, čičeriki, temnozeleni listnati zelenjavi, chia in konopljinih semenih ipd.).
Raziskave so pokazale, da se železo bolje absorbira v kombinaciji z vitaminom C, zato je zraven priporočljivo uživati še živila, bogata z vitaminom C (sveža zelenjava, citrusi ipd. - primer je solatna skleda s kodrolistnim ohrovtom, lečo/čičeriko in prelivom, ki vsebuje limonin sok).
3.
MIT
: z rastlinsko prehrano ne zaužijemo vseh esencialnih aminokislin
Kot rečeno, so živila rastlinskega izvora povsem zadosten vir beljakovin. Njihova aminokislinska sestava naj bi sicer bila manj optimalna, nikakor pa ni škodljiva ali slaba. Vse aminokisline zaužijemo preprosto tako, da uživamo več različnih virov rastlinskih beljakovin, npr. stročnice (soja, fižol ipd.) in žita, riž ali koruzo (ne nujno v enem obroku).
4. MIT : otroci ne marajo zelenjave, zato to ni prehrana za vso družino
Mnogi otroci uživajo v zelenjavi in zdravi prehrani, sploh če lahko pomagajo pri ustvarjanju jedi. Je pa res, da mora zelenjava biti pripravljena okusno (tudi zaradi nas, ne le zaradi otrok;)) in redno na meniju, da jim postane nekaj domačega, znanega, vsakdanjega.
5. MIT : rastlinsko = zdravo
Ni vsa veganska oziroma rastlinska hrana zdrava. Mnoga veganska predelana živila vsebujejo veliko maščob, soli, sladkorjev ali aditivov (npr. Cola, piškoti Oreo, ocvrt krompirček ali čips, bel kruh, različne sladice ipd.).
Pomembno je, da je tudi rastlinska hrana uravnotežena in predvsem polnovredna.
Preberi, kaj so razlike med rastlinsko in polnovredno rastlinsko prehrano.
6. MIT : če jem rastlinsko, je moja izbira omejena
Nič ne bi moglo biti dlje od resnice. Ko uživaš rastlinsko hrano, šele spoznaš vse načine uporabe različnih živil. Vse klasične jedi lahko pripraviš v zdravi rastlinski različici, lahko pa odkrivaš nove okuse, kombinacije, načine priprave, tuje kuhinje in recepte … Možnosti je neskončno!
Vabim te, da pobrskaš med mojimi polnovrednimi rastlinskimi recepti za vsako priložnost.
7. MIT : brez mesa ne morem živeti
Nikakor ne drži, da ne moreš živeti brez mesa. Vsekakor lahko preživiš brez njega, če pa ti manjka zaradi navade, se mu najlažje odrečeš tako, da se zaveš, da gre za meso živih bitij, ki niso želela umreti.
Danes najdeš že številne nadomestke mesa (npr. pleskavice, hrenovke, salame …), ki pa ti jih priporočam samo res občasno, saj so lahko visoko predelani in prehransko revni.
Vseeno pa lahko številne jedi tudi sama narediš veganske: recimo s pomočjo leče (za lečin bolognese ali veganski tatarski biftek), sojinega drobljenca (recimo za musako, polnjene paprike, sarme itd.), vse bolj pa je priljubljen tudi kruhovec (angl. jackfruit), ki po teksturi spominja na meso in je dovolj nevtralnega okusa, da ga lahko začinimo po svoje.
Če pobrskaš med mojimi recepti, vidiš, da se večino jedi da normalno pripraviti, ne da bi pri tem poskusili karkoli “poveganiti”. Je pa res, da je tak način kuhanja pogost pri začetnikih, ki so vajeni določenih jedi in se jim zdi, da bi se sicer morali odpovedati preveliko znanim okusom in jedem.
8. MIT : za močne kosti moramo uživati mleko
Kravje mleko nikakor ni edini (niti ne najboljši) razpoložljivi vir kalcija. Temno zelena listnata zelenjava (npr. kodrolistni ohrovt, blitva, špinača, zelenje rdeče pese …) je odličen vir kalcija. Ta mineral je pogosto dodan tudi kupljenim rastlinskim napitkom (npr. ovseno, riževo, sojino mleko).
9. mit : Rastlinska prehrana je draga
Meso in mesni izdelki, pa tudi sir ipd., so med najdražjimi živili. Redko kateri rastlinski izdelek je tako drag (med osnovnimi, nepredelanimi oz. polnovrednimi živili tako dragega sploh ni). Pazi le, da ne kupuješ preveč predelanih ali uvoženih živil, ki so lahko draga. Če ješ lokalno, sezonsko, polnovredno hrano, ki temelji na čim več sveže zelenjave, bo račun v trgovini zagotovo nižji kot kadarkoli prej.
Želiš izvedeti še več o polnovredni rastlinski prehrani in jo vključiti v svoj vsakdanjik?
Ali pa samo želiš povečati vnos kakovostnih živil rastlinskega izvora, pa ne veš, kje se lotiti?
-
kaj je polnovredna rastlinska prehrana,
-
kako vsako rastlinsko jed lahko spremeniš v polnovredno,
-
na kaj moraš paziti pri kreiranju polnovrednih obrokov …
-
Seveda pa bomo skupaj pripravili tudi nekaj jedi, da boš spoznala še nekaj preprostih, a zelo učinkovitih polnovrednih rastlinskih receptov za vso družino.