Kaj je tempeh in od kod izvira?
Tempeh izvira iz Indonezije, natančneje z Jave, kjer naj bi ga izdelovali že tisočletje nazaj. Klasični indonezijski tempeh je narejen iz sojinih zrn, danes pa v trgovinah lahko najdemo nove različice te priljubljene sestavine.
Tempeh je eden od ključnih stebrov, na katerih temelji azijska kuhinja. V 17. stoletju se je iz Indonezije razširil na Kitajsko. Danes tu predstavlja eno od osnovnih sestavin moderne kulinarike.
Govori se, da naj bi tempeh nastal popolnoma slučajno - med pripravo tofuja. Izdelovalci tofuja so namreč na sojinih zrnih, ki bi jih sicer zavrgli, zagledali tanke bele plasti kvasovk. Izkazalo se je, da se zaradi spor gliv (plesni) rodu Rhizopus sojina zrna lepo sprimejo, poleg tega pa jed ostane užitna - še več, celo zelo koristna za človeka.
Na kratko povedano, kaj je tempeh:tradicionalni tempeh so s pomočjo določene vrste plesni fermentirana sojina zrna.
Indonezijci tempeh tradicionalno pripravljajo iz sojinih zrn, ki fermentirajo zavita v liste bananovca.
Ko se proces fermentacije zaključi, dobijo okusen in izredno hranilen nadomestek mesa. Skodelica tempeha namreč vsebuje kar neverjetnih 31 gramov beljakovin, vsebnost vlaknin je primerljiva s tofujem, njegov blag, nežen okus pa je odlična podlaga za številne recepte.
Različne vrste tempeha
Kot rečeno, je tradicionalno tempeh narejen iz sojinih zrn. Nikakor pa sojina zrna niso edina, iz katerih se da narediti tempeh. Danes najdemo tudi tempeh iz čičerike, rdeče leče, črnega ali adzuki fižola, graha, celo ajdovih in sončničnih semen. Zato je tak tempeh včasih poimenovan kar ‘tempah’, da se loči od tradicionalnega sojinega.
Zakaj sploh spreminjati ta živila v tempeh?
Zakaj vključiti tempeh v svoj jedilnik?
Zanimivo vprašanje, kajne? Zakaj bi živila, ki so sama po sebi že zelo kompleksna, kakovostna in imajo ugodno prehransko sestavo, še fermentirali?
Odgovor je preprost: ker s fermentacijo še dodatno izboljšamo njihovo hranilno vrednost.
Tempeh v osnovi štejemo med fermentirano hrano. Fermentacija pa je proces, ki vključuje razgradnjo sladkorjev, ki jih bakterije in kvasovke porabljajo za svojo hrano.
Fitinska kislina, ki je sicer prisotna v vseh stročnicah in na prebavo ne vpliva najbolje (upočasnjuje absorpcijo koristnih hranil), se med procesom fermentacije razgradi. Zato so fermentirane stročnice boljše za prebavo in zdravje!
Fermentirane stročnice so na splošno lažje za prebavo kot pa kuhane. Tempeh vsebuje tudi dobre bakterije oziroma probiotike, ki podpirajo črevesno zdravje in delovanje ter pripomorejo k boljši imunski odpornosti ter psihičnemu počutju. Tempeh vsebuje tudi veliko kalcija in drugih mikrohranil, zlasti vitaminov skupine B. Pazi le, če soja nate ne vpliva najbolje oziroma si nanjo alergična - v tem primeru seveda izberi tempeh iz druge glavne sestavine.
Kako uporabiti tempeh?
Zdaj si o tempehu slišala že toliko dobrega, da se zagotovo sprašuješ: kako uporabiti tempeh?
Odgovora boš zelo vesela: tempeh je za uporabo nadvse preprost in še vsestranski povrhu.
-
Je odličen nadomestek mesa, pa tudi v vsakem receptu s tofujem ali sejtanom lahko raje uporabiš tempeh.
-
Je zelo blagega, oreščkastega okusa, dobiš ga v “blokih”, ga preprosto narežeš in popečeš. Naj te ne zavede videz - čeprav je blok tempeha videti majhen, je jed zelo nasitna, zato bo že nekaj rezin zadovoljilo tudi še tako lačne jedce.
-
Sama ga najraje uporabim kot beljakovinski del svojih zelenjavnih skled - fermentirana skleda, ki je sicer eden izmed receptov v našem 14-dnevnem programu Obnovi svoje črevesje, ti zna biti še kako všeč!
-
Preden ga popečeš, ga lahko mariniraš v svoji najljubši marinadi. Tempeh se zelo navzame okusa marinade, zato ga lahko pripraviš na res številne načine.
-
Popečene koščke tempeha lahko uporabiš tudi v mehiških tortiljah, z njim obložiš jutranji avokado kruhek, ga vmešaš v kakšno enolončnico, postrežeš ob kremnih juhah, lahko pa ga preprosto samo mariniraš in na hitro popečeš na žaru.
Kako ga najraje pripraviš ti? Zaupaj mi v komentarju!
VIDEO RECEPT: fermentirana zelena skleda
